Dedek je bil vedno velik govorec v naši družini. Njegove zgodbe iz rane mladosti so bile polne zanimivih dogodivščin, ki smo jih vnuki vedno radi poslušali. A zadnja leta je vse pogosteje začel spraševati, kaj si rekel ali pa lahko ponoviš prosim.

Njegov sluh je slabel in pogovori so za njega postajali vedno težji. Najprej ni hotel priznati, da je začel slabše slišati. Vedno je rekel, ah, to je normalno za moja leta in odmahnil z roko, ko smo ga prosili naj obišče zdravnika. Potem pa je nekega dne pri družinskem kosilu sedel v tišini, medtem, ko smo se vsi smejali šalam in bilo je jasno, da ne sliši več dobro. Takrat pa je končno rekel, da bo šel na pregled k zdravniku.

Zdravnik mu je po pregledu priporočil sodoben slušni aparat. Dedek pa je bil skeptičen. Ne bom nosil teh reči, je trmasto vztrajal. Zdravnik mu je razložil, kako je tehnologija napredovala, novi slušni aparati so zdaj majhni, skoraj nevidni, prilagojeni posamezniku in celo povezani s mobilnim telefonom, kar omogoča prilagajanje glasnosti in filtriranje hrupa. Včasih so bili slušni aparati res gromozanski in moteči, ko so štrleli izza ušes. Danes je vse drugače. Ko je dedek končno preizkusil slušni aparat, je bil presenečen. Zdaj je slišal zvoke, ki jih je že dolgo pogrešal. Slišal je petje ptic na vrtu pred hišo, tiktakanje ure v kuhinji. In česar se je najbolj razveselil, slišal je glasove svojih najbližjih. Vse to so mu omogočili napredni in majhni slušni aparati. Njegove oči so se spet iskrile od navdušenja, da spet sliši. Tako so mu slušni aparati omogočili, da je spet postal del živahnih družinskih pogovorov.

Ni mu bilo več potrebno ugibati o čem govorimo. Slišal je vnukovo šepetanje skrivnosti, razumel je šale in brez težav spremljal televizijo, ne da bi jo navijal na najvišjo glasnost. Tehnologija, ki je nekoč delovala kot znanstvena fantastika, je danes resničnost. Slušni aparati niso več samo pomoč, pravzaprav so pravo okno nazaj v svet zvokov.…